Cestni promet: cestni in varnostni predpisi

Pravna podlaga

Člen 71 Pogodbe ES (lizbonska pogodba: člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

cilji

Cilj je izboljšati varnost na cestah in na ta način prispevati k trajnostni mobilnosti. Še vedno vsako leto v EU v 1,3 milijona nesreč umre več kot 40 000 ljudi in se jih poškoduje 1,7 milijona. Pojem varnosti se uporablja na dveh področjih: po eni strani v povezavi z udeleženci v prometu in prevažanimi osebami (potniki in osebje), po drugi strani pa v povezavi z blagom ter izpostavljenimi osebami in kraji pri prevozu nevarnega blaga.

URESNIČEVANJE CILJEV

1. Splošno

Junija 2003 je Komisija objavila evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu 2003–2010. Komisija je že leta 1993 in 1997 predložila akcijske programe za varnost v cestnem prometu. Novi akcijski program je podprl cilj iz bele knjige „Promet“ iz leta 2001, po katerem bi se naj število žrtev prometnih nesreč v EU do leta 2010 prepolovilo. Akcijski program predvideva sveženj ukrepov za različna področja. Med drugim so bili zastavljeni naslednji cilji:

– boljše vedenje udeležencev v prometu z nenehnimi akcijami za preprečevanje nevarne vožnje, pogostejše preverjanje in uskladitev kazenskih ukrepov ter širjenje dobre prakse;

– varnostno-tehnične izboljšave vozil, med drugim obvezna uporaba varnostnega pasu v turističnih avtobusih, poenotenje varnostnih sistemov za otroške sedeže, izboljšanje varnostnih sistemov v vozilu, uporaba sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije (e-varnost) za razvoj sistemov za upravljanje prometa in informacijskih sistemov ter samodejnih klicev v sili pri nesrečah;

– varnostno-tehnične izboljšave cestnoprometne infrastrukture.

Februarja 2006 je Komisija objavila sporočilo o vmesnem pregledu tega akcijskega programa (COM(2006) 74). Iz njega izhaja, da mora EU kljub nižjemu številu prometnih žrtev še naprej vlagati veliko truda, da bi dosegla glavni cilj akcijskega programa, tj. prepolovitev žrtev v prometu do leta 2010.

2. Tehnično stanje vozil

Usklajevanje nacionalnih pravnih predpisov na področju tehničnega stanja vozil se nanaša predvsem na:

– tehnični nadzor motornih vozil (direktiva 77/143/EGS z dne 29. decembra 1976, večkrat spremenjena);

– obvezno uporabo varnostnega pasu v motornih vozilih, lažjih od 3,5 tone (direktiva 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991). Ta direktiva je bila spremenjena z direktivo 2003/20/ES z dne 8. aprila 2003, ki predvideva zavarovanje otrok z ustreznimi varnostnimi sistemi. Poleg tega direktiva predpisuje, da je varnostne pasove treba uporabljati v vseh vozilih, ki so opremljena z njimi. To velja na primer za turistične avtobuse;

– obvezno vgradnjo omejevalnikov hitrosti za motorna vozila, težja od 3,5 tone, v skladu z direktivo 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992. Z direktivo 2000/30/ES z dne 6. junija 2000 je bila uvedena možnost pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil na cesti. Direktiva 2002/85/ES z dne 5. novembra 2002 je razširila obveznost uporabe omejevalnikov hitrosti na vsa vozila, težja od 3,5 tone;

– direktivo 2003/102/ES z dne 17. novembra 2003 o zaščiti peščev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu pred in ob trčenju, ki od leta 2005 za nova vozila določa manj nevarne sprednje dele. Cilj direktive 2005/66/ES z dne 26. oktobra 2005 o uporabi prednjih zaščitnih sistemov na motornih vozilih je izboljšati varnost udeležencev v prometu ob trčenju z vozilom, opremljenim z zaščitnim lokom. V sredini leta 2008 sta se Svet ministrov in Evropski parlament dogovorila o nadaljnji uredbi, s katero bi se naj dodatno povečala zaščita peščev in kolesarjev (še neobjavljena v Uradnem listu). Poleg pasivnih varnostnih značilnosti, na primer boljše oblike prednjega dela vozil, zajema nova uredba tudi predpise za uvedbo sistemov pomoči pri zaviranju;

– v skladu z direktivo 2003/97/ES z dne 10. novembra 2003 morajo imeti vsi tovornjaki, registrirani v EU, od 1. januarja 2007 naprej dodatna vzvratna ogledala ali naprave za odpravljanje mrtvega kota. Direktiva 2007/38/ES z dne 11. julija 2007 predvideva ta ogledala tudi za številne že registrirane tovornjake.

3. Prevoz nevarnega blaga

Z direktivo 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 so bila pravila za mednarodni promet iz Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti razširjena na nacionalni promet. Direktiva 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 ureja enotne postopke za preverjanje. Direktiva 2001/26/ES z dne 7. maja 2001 je spremenila direktivo 95/50/ES zaradi uvedbe enotnih postopkov za preverjanje prevozov nevarnega blaga po cesti.

V skladu z direktivo Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh morajo vsa zadevna podjetja imenovati enega ali več svetovalcev za varnost. Ti morajo dokazati ustrezno usposobljenost in nadzorovati upoštevanje predpisov.

December 2006 je Komisija vložila predlog za posodobitev in uskladitev obstoječih pravnih predpisov (COM(2006) 852).

4. E-varnost

V sporočilu Komisije: o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah za varna in inteligentna vozila COM(2003) 542 z dne 15. septembra 2003 je Komisija izrazila namero, da bo podprla razvoj in celostno uvedbo sodobnih varnostnih sistemov, ki temeljijo na novih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. Na tej osnovi je bila sprožena tako imenovana pobuda za e-varnost. Med inteligentne varnostne sistem v vozilu spadajo med drugim tudi samodejno prilagajanje hitrosti, sistemi za ohranjanje želene smeri vožnje, opozorilniki pred trkom in samodejni klici v sili pri nesrečah (e-klic).

5. Varnost cestne infrastrukture

Direktiva 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 določa za predore vseevropskega cestnega omrežja obvezne minimalne varnostne standarde. Ti se nanašajo na organizacijske, tehnične in obratovalne vidike predorov. Cilj te direktive je, da bi za vse predore, ki se uporabljajo, gradijo ali načrtujejo in so daljši od 500 m, veljali novi in usklajeni varnostni predpisi.

V sredini leta 2008 sta se Svet in Evropski parlament dogovorila o novi direktivi o varnosti cestne infrastrukture (še neobjavljeno v uradnem listu). Direktiva obvezuje države članice, da ocenijo prometno varnost cestnih gradbenih projektov in izvajajo varnostne preglede. Poleg tega vsebuje nova direktiva določila o obvladovanju varnosti v cestnem omrežju in preverjanju varnosti cest. V direktivi so prav tako navedeni tudi različni ukrepi za izboljšanje varnosti na cestnih odsekih z največ nesrečami.

6. Razno

Komisija je vzpostavila zbirko podatkov o prometnih nesrečah (CARE), ki omogoča primerjalno preiskovanje okoliščin, v katerih je prišlo do nesreč, ter olajšuje razširjanje informacij in rešitev.

V priporočilu 2001/115 z dne 17. januarja 2001 o najvišji dovoljeni vsebnosti alkohola v krvi je Komisija državam članicam predlagala, naj bo najvišja dovoljena vsebnost alkohola v krvi za voznike motornih vozil 0,5 mg/ml in za voznike tovornjakov 0,2 mg/ml.

V priporočilu 2004/345/ES državam članicam je Komisija spodbudila k uporabi postopkov pri nadzoru upoštevanja predpisov o vožnji pod vplivom alkohola, omejitvah hitrosti in uporabi varnostnega pasu.

vloga evropskega parlamenta

Evropski parlament je v številnih resolucijah poudaril pomembnost varnosti v cestnem prometu Skupnosti. Med drugim je v resoluciji z dne 29. septembra 2005 izrazil svoje mnenje o zadnjem akcijskem programu Komisije. V njej jo je podprl pri izvrševanju tega programa. Evropski parlament je med drugim zahteval vseevropsko kampanjo za varnost v cestnem prometu, večjo enotnost cestnih oznak ter večjo uporabo novih tehnologij, na primer:

a) naprav, ki opozarjajo na uporabo varnostnega pasu,

b) naprednih zadrževalnih sistemov,

c) elektronskih sistemov za omejevanje hitrosti,

d) samodejne zapore za vožnjo voznikov pod vplivom alkohola („alkoholna ključavnica“) ter

e) za opremljanje novih vozil s samodejnim sistemom za klice v sili (e-klic) od leta 2009.

Poleg tega je pozval Komisijo, naj predlaga zakonske ukrepe glede najvišje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi (v skladu s priporočilom Evropskega parlamenta: 0,5 mg/ml pri izkušenih voznikih in 0,2 mg/ml pri mladih voznikih). V mnenju o vmesnem poročilu o tem programu je Evropski parlament 18. januarja 2007 znova sprejel obsežen seznam zahtev.

V okviru svojih zakonodajnih pristojnosti je Evropski parlament praviloma podprl predloge Komisije, vendar je hkrati v zakonodajnemu postopku prispeval številne predloge za izboljšanje. Tako je na primer pri pogajanjih o direktivi o varnosti v predorih uveljavil izboljšave glede zasilnih izhodov, osvetlitve in evakuacijskih poti. Poleg tega so bile v direktivi izražene tudi zahteve Evropskega parlamenta, da se pri načrtovanju zasilnih izhodov bolje upoštevajo potrebe invalidnih oseb.

Nils Danklefsen
07/2008